Program strokovnega srečanja 2025

08.00–08.30: sprejem udeležencev

08.30–09.15: dr. Tina Bilban: Kaj pa ti bereš?
Z anketo, ki je zajela osnovne in srednje šole po vsej državi, smo mlade povprašali o njihovih bralnih navadah. Kaj vpliva na njihove bralne navade: obdanost s knjigami in bralci, pogovori o knjigah, skupno branje? In kakšne knjige bi mladi bralci najraje vzeli v roke?

09.15–10.00: Mateja Gomboc: Kako generacijo Z navduševati za branje
V prispevku bo Mateja Gomboc predstavila razlike med dijaki izpred tridesetih let in milenijskimi srednješolci, ki pripadajo generaciji Z. Zaradi digitalne tehnologije se je pouk književnosti precej spremenil in hkrati prinesel nove izzive. Delo v razredu je spričo novih možnosti drugačno, dinamično in ustvarjalno. Hkrati pa je ključno, da mladostnike nagovorimo k branju in jim pomagamo, da postanejo vseživljenjski bralci.

10.00–10.45: dr. Katja Wiebe: Power to the Book Pirates
Tisti, ki znajo brati, imajo očitno prednost! Pismenost navsezadnje pomeni biti koristen član družbe, ki je sposoben podati mnenja o njej. Soodločanje in socialna udeležba sta za otroke udejanjena v projektu »Slava knjižnim piratom« (Power to the Book Pirates), v katerem imajo otroci besedo pri odločanju, katere knjige naj ostanejo v njihovi šolski knjižnici in katere se lahko zavržejo. Predstavitev prikazuje, kako projekt deluje in kako pomaga opolnomočiti otroke, da postanejo odgovorni bralci.
Predavanje bo v angleškem jeziku.

10.45–11.30: dr. Gaja Kos: Na papirju, spletno ali ustno? (Kako povezati knjige in mlade bralce)
Na papirju je kritik tisti, ki povezuje knjige in otroke, seveda posredno, saj so bralci kritik odrasli. Če imajo ti na mlajše in njihove navade velik vpliv (kar pomeni, da so oni tisti, ki jih moramo najbolj ozaveščati o pomenu branja), pa se ta pri najstnikih zmanjša. Kako torej do njih? Morda pa bo ravno spletu in družbenim omrežjem uspelo to, kar nam ne bi – grajenje skupnosti bralcev, pot do bralnih priporočil itd. A ne samo splet, vlogo pri povezovanju knjig in mladih bi po mojem mnenju lahko (bolje) odigral tudi šolski sistem. Povezovalno/prepričevalno moč pa ima gotovo tudi živa beseda, pripovedovanje in pogovarjanje, ki ob slikanicah brez besedila lahko preraste v čisto pravi družabni dogodek. Slikanicam brez besedila, ki nikakor niso samo za najmlajše, se bom posvetila tudi zato, ker je letošnja festivalska knjiga prav to (kako in kaj lahko z njo počnemo?), poleg tega pa že sama izbira manj običajne/nepričakovane knjige lahko vzbudi radovednost in jo še bolje ali lažje poveže z bralci.

11.30–12.00: odmor

12.00–12.45: dr. Igor Saksida: Medbesedilne povezave kot priložnost za branje sodobne mladinske književnosti
Branje književnega besedila je tkanje medbesedilnih mrež; te se lahko vzpostavljajo na več ravneh: med besedili (npr. motiv Romea in Julije v sodobni mladinski poeziji), med književnostjo in drugimi mediji (npr. tematizacija spleta v književnosti) ter med bralčevim izkušenjskim svetom in besedilom (npr. uporaba umetne inteligence pri reševanju književnega problema). Predavanje bo predstavilo možnosti inovativnih pristopov k znanim mladinskim besedilom tako, da bo prikazalo možnosti za njihovo kakovostno aktualizacijo.

12.45–13.25: dr. Sabina Fras Popović: Ali je branje lahko čigumi odnosov?
Na predavanju bomo na branje pogledali kot vezivo medosebnih odnosov ter izpostavili čustveno komponento branja, ki je v največji meri vezana na branje kot vrednoto. Branje je tesno povezano z našimi odnosi, saj pogosto beremo zaradi vpliva bližnjih. Razumevanje branja kot družbenega in čustvenega dejanja nam lahko pomaga ozavestiti, kako odnosi vplivajo na naše bralne navade in kako lahko z branjem bogatimo medsebojne vezi.

13.25–14.05: Nik Škrlec: Kako odbiti mlade
Nik Škrlec je slovenski igralec, televizijski voditelj in ustvarjalec spletnih vsebin. Vodil je kviz Male sive celice, bil je sovoditelj mladinskih oddaj Izodrom in Krompir, sodeluje v radijski oddaji Radiovedni, ustvaril je več predstav za mlade, na spletu pa prav mladi sestavljajo velik del njegove publike. V vseh svojih vlogah je v stiku z mladino in pogosto jim je v navdih pri učenju novih veščin ali spremembah vedenja. Ima svojevrsten pogled na napore, ki jih vlagamo v to, da bi se mladim približali in v svojem predavanju vam bo predstavil drugačne načine razmišljanja, ki bodo na glavo postavili vaše razumevanje stika z mladimi in popularizacije različnih vsebin.

14.05–15.00: Boštjan Gorenc – Pižama: Do knjig po prismuknjeni poti
Danes se knjige za pozornost ljudi borijo s kopico konkurentov, ki so glasnejši, bolj bleščeči in predvsem ne zahtevajo tako polne pozornosti kot knjige. Kako torej mlade bralke in bralce prepričati, da bi več posegali po knjigah. Boštjan Gorenc – Pižama jih poskuša prepričati s humornimi pristopi, kar se zrcali predvsem skozi sLOLvenske klasike 1 in prevode Pasjega moža. Poleg primerov bomo pogledali tudi aktivnosti, s katerimi lahko mlade pritegnemo k (poglobljenemu) branju, od uporabe memov do parodij.

15.00–16.00: neformalno druženje in kosilo

Srečanje bo vodil Ambrož Kvartič.